Oris poglavij

  •  
     

    ZGODOVINA

    antika

    Zgodovina je v osnovni šoli obvezni splošnoizobraževalni predmet. Kot samostojni predmet se poučuje od 6. do 9. razreda. Ciljno-vsebinska zasnova učnega programa prispeva k uresničevanju ciljev osnovnošolskega izobraževanja, kot so opredeljeni v drugem členu Zakona o osnovni šoli. Med temeljne namene osnovnošolskega pouka zgodovine sodi vzbujanje učenčevega* interesa za spoznavanje preteklosti in zanimanja za novosti. Učni predmet jih zagotavlja s tem, da učence sez­nanja z najpomembnejšimi dogodki, pojavi in procesi posameznih obdobij človeške zgodovine. Široko in raznovrstno področje zgodovinskega dogajanja v različnih dobah in bogate zgodo­vinske izkušnje prejšnjih generacij uvajajo učence v temeljno razumevanje življenja, dela, miselnosti in ustvarjalnosti v preteklosti, obenem pa pomenijo orientacijo za življenje v seda­njosti in prihodnosti. Zgodovinske vsebine dajejo s številnimi primeri veliko možnosti za uresničevanje vzgojnih vidikov in vzgajanje vrednot, kar je pomemben člen izobraževalne in vzgojne dejavnosti.

    S spoznavanjem zgodovinskih dogodkov, življenja ljudi, njihovih raznovr­stnih dejavnosti in ustvarjalnosti zgodovina učence ne le seznanja z izkušnjami prejšnjih ro­dov, ampak hkrati prispeva in mora prispevati k razvijanju učenčevega občutka pripadnosti skupnosti, postopnemu oblikovanju njegovega zgodovinskega mišljenja in osebnostnega raz­voja. Različni primeri iz narodne zgodovine in slovenske zgodovinske izkušnje prispevajo oblikovanju slovenske narodne zavesti in identitete. Vsebine učnega predmeta zgodovine nudijo vrsto možnosti za oblikovanje učenčevih pozitiv­nih navad, izražanja in bralne kulture, kar je pomembno za življenje in za učenje. Zgodovina z določenimi vsebinami prispeva k estetski vzgoji učencev. Pri posrednem ali neposrednem opazovanju zgodovinskih spomenikov, predmetov, slik, kipov in zgradb učenci ne pridobijo le znanja, ampak tudi oblikujejo svoj estetski čut. Zgodovina naj pri vseh učnih temah učenca usposablja za orientiranje v času in prostoru. Pri tem je zelo pomembno, da učence navajamo na stališče, da preteklih dogajanj ne moremo vrednotiti z današnjimi očmi (izkušnjami in vedenji), ampak z očmi tistega časa, v katerem so se dogajali določeni dogodki. Pouku zgodovine dajejo težo tudi drugi elementi, med njimi navajanje na pozitivno vrednote­nje kulturne dediščine, na razumevanje in spoštovanje verskih in drugih različnosti ter razvi­janje sposobnosti kritične presoje aktualnih dogajanj.

    Prav zaradi uresničevanja teh nalog so v vsebinskem pogledu poudarjene raznovrstne vsebi­ne, zlasti o življenju ljudi v različnih zgodovinskih časih (zunanji videz naselij, kultura bivanja in prehranjevanja v mestih in na deželi, delo in tehnologija, oblačila, družina in vzgoja), o kul­turnih, umetniških, znanstvenih in gospodarskih dosežkih posameznih civilizacij. 


    * Izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko.

  • 1
    Pokaži samo poglavje 1

    Vrstni red ustnega ocenjevanja

    Prvo šolsko uro smo izžrebali vrstni red ustnega ocenjevanja. Datumi niso točno določeni. Spraševanje poteka vsako uro, predvidoma bo vsak učenec vprašan dvakrat v šolskem letu. Učenci se lahko za spraševanje tudi prostovoljno javijo mimo vrstnega reda.


  • 2
    Pokaži samo poglavje 2

     

  • 3
    Pokaži samo poglavje 3

    TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE

    Tekmovanje je že razpisano, več informacij najdete v spletni učilnici Tekmovanja iz znanja zgodovine

    Mentor


Preskoči Išči po forumih

Išči po forumih


Napredno iskanjePomoč za Išči
Preskoči Zadnje novice

Zadnje novice

  • 12. maj, 22:19
    Uroš Herman
    splošen forum predmeta zgodovine več...
Preskoči Prihajajoči dogodki

Prihajajoči dogodki

Ni prihajajočih dogodkov
Preskoči Nedavne dejavnosti

Nedavne dejavnosti

Dejavnost od torek, 6. december 2016, 12:50

Nič novega od vaše zadnje prijave