Oris poglavij

  •  
     

    ZGODOVINA

    vitez

    Zgodovina je v osnovni šoli obvezni splošnoizobraževalni predmet. Kot samostojni predmet se poučuje od 6. do 9. razreda. Ciljno-vsebinska zasnova učnega programa prispeva k uresničevanju ciljev osnovnošolskega izobraževanja, kot so opredeljeni v drugem členu Zakona o osnovni šoli. Med temeljne namene osnovnošolskega pouka zgodovine sodi vzbujanje učenčevega* interesa za spoznavanje preteklosti in zanimanja za novosti. Učni predmet jih zagotavlja s tem, da učence sez­nanja z najpomembnejšimi dogodki, pojavi in procesi posameznih obdobij človeške zgodovine. Široko in raznovrstno področje zgodovinskega dogajanja v različnih dobah in bogate zgodo­vinske izkušnje prejšnjih generacij uvajajo učence v temeljno razumevanje življenja, dela, miselnosti in ustvarjalnosti v preteklosti, obenem pa pomenijo orientacijo za življenje v seda­njosti in prihodnosti. Zgodovinske vsebine dajejo s številnimi primeri veliko možnosti za uresničevanje vzgojnih vidikov in vzgajanje vrednot, kar je pomemben člen izobraževalne in vzgojne dejavnosti.

    S spoznavanjem zgodovinskih dogodkov, življenja ljudi, njihovih raznovr­stnih dejavnosti in ustvarjalnosti zgodovina učence ne le seznanja z izkušnjami prejšnjih ro­dov, ampak hkrati prispeva in mora prispevati k razvijanju učenčevega občutka pripadnosti skupnosti, postopnemu oblikovanju njegovega zgodovinskega mišljenja in osebnostnega raz­voja. Različni primeri iz narodne zgodovine in slovenske zgodovinske izkušnje prispevajo oblikovanju slovenske narodne zavesti in identitete. Vsebine učnega predmeta zgodovine nudijo vrsto možnosti za oblikovanje učenčevih pozitiv­nih navad, izražanja in bralne kulture, kar je pomembno za življenje in za učenje. Zgodovina z določenimi vsebinami prispeva k estetski vzgoji učencev. Pri posrednem ali neposrednem opazovanju zgodovinskih spomenikov, predmetov, slik, kipov in zgradb učenci ne pridobijo le znanja, ampak tudi oblikujejo svoj estetski čut. Zgodovina naj pri vseh učnih temah učenca usposablja za orientiranje v času in prostoru. Pri tem je zelo pomembno, da učence navajamo na stališče, da preteklih dogajanj ne moremo vrednotiti z današnjimi očmi (izkušnjami in vedenji), ampak z očmi tistega časa, v katerem so se dogajali določeni dogodki. Pouku zgodovine dajejo težo tudi drugi elementi, med njimi navajanje na pozitivno vrednote­nje kulturne dediščine, na razumevanje in spoštovanje verskih in drugih različnosti ter razvi­janje sposobnosti kritične presoje aktualnih dogajanj.

    Prav zaradi uresničevanja teh nalog so v vsebinskem pogledu poudarjene raznovrstne vsebi­ne, zlasti o življenju ljudi v različnih zgodovinskih časih (zunanji videz naselij, kultura bivanja in prehranjevanja v mestih in na deželi, delo in tehnologija, oblačila, družina in vzgoja), o kul­turnih, umetniških, znanstvenih in gospodarskih dosežkih posameznih civilizacij. 


    * Izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko.

  • 1
    Pokaži samo poglavje 1

    Vsebinski cilji

      

    STANDARDI ZNANJA 8. RAZREDA

    • opiše glavne vzroke, ki so pripeljali do velikih geografskih odkritij,
    • ob zemljevidu analizira smeri raziskovanj velikih pomorščakov in navede njihova glavna odkritja,
    • primerja meje znanega sveta pred odkritji in po njih,
    • opiše glavne značilnosti in dosežke ene od predkolumbovskih kultur Amerike (Maji, Azteki, Inki),
    • pojasni politične, družbene, gospodarske, kulturne posledice velikih geografskih odkritij za stari in novi svet,
    • pojasni posledice trgovine s sužnji ter na primerih sklepa, kako so na suženjstvo gledali tedaj in danes,
    • razloži zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na pojav humanizma in renesanse,
    • opiše glavne značilnosti humanizma in renesanse,
    • opiše primere renesančnih umetniških del in pojasni, kako so v njih odsevale zgodovinske okoliščine,
    • navede pomembne izume in znanstvene dosežke iz obdobja renesanse,
    • ob primerih sklepa o značilnostih humanistične miselnosti,
    • navede najpomembnejše zgodovinske osebnosti humanizma in renesanse,
    • na primerih iz slovenskega prostora opiše značilnosti renesančne umetnosti in humanistične miselnosti,
    • predstavi, kako je potekalo raziskovanje notranjosti Afrike,
    • pojasni dosežke indijsko-islamske umetnosti,
    • na zemljevidu predstavi politično podobo Italije v času humanizma in renesanse,
    • pojasni gospodarske značilnosti razvoja držav v Italiji,
    • na primerih sklepa o vplivu posameznih vladarjev in papežev na razvoj humanizma in renesanse,
    • na primeru pojasni novo vlogo umetnika v renesančni družbi,
    • na primerih sklepa, kako sta se humanizem in renesansa razširila zunaj Italije,
    • na primerih analizira in ugotovi značilnosti humanistične miselnosti v Evropi ter sklepa o vplivu zgodovinskih okoliščin,
    • na primerih analizira in ugotovi značilnosti renesančne znanosti v Evropi,
    • na primerih analizira in razbere vpliv zgodovinskega dogajanja na renesančne umetniške stvaritve v Evropi,
    • primerja srednjeveško in renesančno umetnost,
    • opiše pojem reformacija,
    • pojasni delovanje Martina Lutra,
    • primerja različne smeri reformacije,
    • navede imena in dela slovenskih protestantov,
    • opiše pomen delovanja slovenskih protestantov za razvoj slovenske kulture,
    • pojasni vzroke za protireformacijo in sklepa o posledicah protireformacijskega delovanja Katoliške cerkve,
    • analizira vzroke za ohranitev protestantske vere v Prekmurju,
    • sklepa o posledicah širjenja osmanske oblasti na Balkanu,
    • opiše značilnosti in obseg islamizacije na Balkanu,
    • pojasni posledice turških vpadov v slovenske (zgodovinske) dežele,
    • opiše, kakšna je bila ureditev osmanske države,
    • pojasni podobnosti in razlike med osmansko državo in evropskimi državami,
    • pojasni življenje na dvoru velikega sultana,
    • opiše prednosti, ki jih je imela osmanska vojska pred evropskimi,
    • opiše dosežke osmanske umetnosti in znanosti ter sklepa o vplivu na Evropo,
    • pojasni, zakaj so se na Slovenskem med kmečkim prebivalstvom pojavile ljudske pobožnosti,
    • opiše vzroke in posledice kmečkih uporov na Slovenskem,
    • sklepa o podobnostih in razlikah med kmečkimi upori na Slovenskem,
    • primerja značilnosti kmečkih uporov na Slovenskem z upori drugje po Evropi,
    • na primerih pojasni značilnosti in posledice epidemij in naravnih nesreč na Slovenskem v 15. in 16. stoletju,
    • primerja različne oblike vladanja na primeru parlamentarne kraljevine Anglije in absolutistične kraljevine Francije,
    • opredeli vpliv različnih oblik vladanja na gospodarstvo,
    • primerja in pojasni vpliv posameznih slojev prebivalstva na vladanje v različnih državnih ureditvah,
    • navede glavne predstavnike razsvetljenstva in opiše razsvetljensko miselnost,
    • pojasni vpliv razsvetljenstva na slovenske narodne buditelje,
    • na primeru habsburške monarhije razloži značilnosti razsvetljenske absolutistične monarhije,
    • opiše glavne reforme Marije Terezije in Jožefa II.,
    • na primeru slovenskih (zgodovinskih) dežel sklepa o posledicah in pomenu reform Marije Terezije in Jožefa II. za različne sloje prebivalstva,
    • primerja splošno šolsko obveznost tedaj in danes,
    • utemelji pomen razsvetljenskih idej na nastanek ZDA,
    • pojasni značilnosti družbene, politične in gospodarske podobe ZDA,
    • utemelji, kako je nastanek ZDA vplival na stari red v Evropi,
    • analizira razmere v Franciji pred revolucijo in sklepa o njihovem vplivu na izbruh revolucije,
    • opiše potek francoske revolucije,
    • opredeli kratkoročne in dolgoročne, politične, družbene in gospodarske posledice francoske revolucije ter ih razvrsti po pomenu,
    • navede glavne spremembe, ki jih je francoska revolucija vnesla v življenju ljudi,
    • ugotovi in utemelji, kako je Napoleon končal francosko revolucijo in njene ideje razširil po Evropi,
    • na zemljevidu pokaže obseg Ilirskih provinc in opiše njihov vpliv na razvoj slovenske narodne zavesti,
    • na izbranih primerih ugotovi in opredeli pojem država v prvih stoletjih novega veka in danes,
    • na primerih sklepa o vlogi vladarja, državnem nadzoru ter pojmovanju in obsegu človekovih pravic v prvih stoletjih novega veka in danes,
    • opiše življenje in delo pomembnih vladarjev,
    • vživi se v vlogo izbranega vladarja in pojasni svoje poglede na vladanje in državo,
    • na primerih opiše značilnosti baročne umetnosti,
    • primerja baročno in renesančno umetnost,
    • na primerih sklepa o vplivu baročne umetnosti na oblačilno in bivanjsko kulturo,
    • primerja značilnosti in vlogo visoke in ljudske umetnosti,
    • na primeru baročne umetnosti utemelji umetnost kot sredstvo utrjevanja oblasti,
    • pojasni temelje kapitalistične miselnosti,
    • opiše značilnosti zgodnje kapitalistične proizvodnje,
    • primerja značilnosti in obseg gospodarskih tokov med razvitimi in nerazvitimi deli sveta,
    • opiše potek svetovnega gospodarskega trikotnika,
    • razloži pojma industrijska revolucija in industrializacija ter sklepa, zakaj se je najprej pojavila v Veliki Britaniji,
    • opiše gospodarske dejavnosti, ki so se razvile v prvi fazi industrializacije,
    • na primerih sklepa o pozitivnih in negativnih posledicah industrializacije,
    • na zemljevidu pokaže smeri selitev Evropejcev,
    • sklepa o vzrokih in posledicah selitev,
    • primerja politični zemljevid Evrope v času Napoleona in po dunajskem kongresu ter pojasni razlike in vzroke zanje,
    • pojasni vzroke za revolucije 1848 v Evropi in njihove posledice,
    • utemelji značilnosti in spremembe v konservativnem in liberalnem političnem prepričanju skozi 19. stoletje,
    • na primerih pojasni politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja,
    • na primerih sklepa o prizadevanjih narodov za narodne pravice,
    • poveže nastanek političnih strank s širjenjem demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja,
    • utemelji prizadevanje za uveljavitev slovenskih nacionalnih zahtev – od kulturnega do političnega gibanja in nastanka strank,
    • pojasni zahteve programa Zedinjena Slovenija in sklepa, v kolikšni meri in kdaj je bil program uresničen,
    • na zemljevidu pokaže obseg kolonialnih imperijev v 19. stoletju,
    • primerja vlogo in pomen Japonske in ZDA konec 19. stoletja,
    • našteje najpomembnejše izume in dosežke v prometu, komunikacijah in zdravstvu,
    • pojasni vpliv izumov in dosežkov na življenje ljudi,
    • pojasni značilnosti razvoja naravoslovnih in družboslovnih znanostih,
    • opiše položaj delavstva v 19. stoletju in prizadevanja za rešitev delavskega vprašanja,
    • navede vzroke in posledice otroškega dela ter postopno omejevanje le-tega,
    • navede oblike družin v 19. stoletju,
    • primerja vloge družinskih članov glede na pripadnost socialnemu sloju,
    • sklepa in utemelji položaj družinskih članov z vidika pojmovanja enakopravnosti v 19. stoletju in danes,
    • opiše boj žensk za enakopravnost,
    • primerja in opiše odnos med javnim in zasebnim v 19. stoletju,
    • opiše umetnostne sloge 19. stoletja s poudarkom na vplivu na oblačenje, notranjo opremo prostorov in gradnjo,
    • opiše umetnost ob koncu 19. stoletja (fin de siecle) in pojav množične kulture,
    • primerja pojav prvih časopisov in kinematografov z današnjim časom,
    • na primerih pojasni odmev umetnostnih tokov 19. stoletja na Slovenskem.


  • 2
    Pokaži samo poglavje 2

    Teme za samostojno delo pri zgodovini v 8 razredu v prvem polletju

    Pipuš Alenka

    Krištof Kolumb

    Ribič Ana

    Ferdinand Magellan

    Vujisić Maša

    Hernan Cortez

    Ajlec Svit

    Francisco Pizzaro

    Pehlić Ines

    Michelangello

    Gamberger Neja

    Leonardo da Vinci

    Šakonjić Aldin

    Elizabeta I

    Stjepanović Marko

    Karel V

    Zagorc Miha

    Matija Gubec

    Bučar Klara

    Martin Luther

    Pipuš Rok

    Primož Trubar

    Tešić Adam

    Jurij Dalmatin

    Abazaj Abaz

    Valentin Vodnik

    Vražov Stiven

    Jožef II

    Jeršek Žiga

    Friderik Veliki

    Kamnikar Barbara

    Ludvik XIV

    Džambo Kristina

    Peter Veliki

    Tivadar Domen

    Thomas Moore

    Vidović Dragana

    Erazem Rotterdamski

    Blatnik Jan

    Francois M. Voltaire

    Mitevski David

    Jean J. Rousseau


  • 3
    Pokaži samo poglavje 3

    TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE

    Tema tekmovanja iz znanja zgodovine v šolskem letu 2013-2014 je: Začetki in razvoj radia, televizije in filma na Slovenskem.

    Razpis, seznam literature in pravilnik, ter literatura za šolsko tekmovanje se nahajajo v priponkah v spletni učilnici zgodovinsko-geografskega krožka.

    Priprave na tekmovanje iz znanja zgodovine bodo potekale v učilnici za zgodovino in geografijo po najavi na oglasni deski.  

    Šolsko tekmovanje bo v torek 10. decembra 2013.

    Področno tekmovanje bo sledilo 4. februarja 2014.

    Državno tekmovanje pa 15. marca 2014.


Preskoči Išči po forumih

Išči po forumih


Napredno iskanjePomoč za Išči
Preskoči Zadnje novice

Zadnje novice

  • 12. maj, 22:19
    Uroš Herman
    splošen forum predmeta zgodovine več...
Preskoči Prihajajoči dogodki

Prihajajoči dogodki

Ni prihajajočih dogodkov
Preskoči Nedavne dejavnosti

Nedavne dejavnosti

Dejavnost od torek, 30. september 2014, 12:25

Nič novega od vaše zadnje prijave